Cene kruha v Iranu v nebo: Državljani razburjeni!

Cene kruha v Iranu v nebo: Državljani razburjeni!

V Iranu je prebivalstvo znova pod pritiskom drastično naraščajočih cen hrane. 14. julija 2025 je državna tiskovna agencija Shargh poročala, da se je režim v Teheranu odločil, da zaenkrat ustavi načrtovano zvišanje cen kruha. To se dogaja v ozadju naraščajoče gospodarske krize, za katero so značilne visoke prilagoditve cen osnovnih živil. Vendar pa so v več provincah, kot sta Razavi-Khorasan in Qom, tiho izvedena znatna zvišanja cen, kar je povzročilo zaskrbljenost in negodovanje med prebivalstvom.

Teheranskim pekarnam je bilo ukazano, naj pečejo kruh po trenutnih cenah, saj je predsednik Teheranske cehovske zbornice Hamidreza Rastgar potrdil preložitev cenovnih načrtov zaradi "posebnih okoliščin". V provinci Razavi-Khorasan so se cene subvencioniranega in delno subvencioniranega kruha zvišale za 42 do 52 odstotkov, kar je neposredno vplivalo na preživetje številnih državljanov. V Mashhadu kruh Barbari zdaj stane 3000 tomanov, kruh Sangak pa 5200 tomanov.

Simbol nezadovoljstva

Kruh ima v Iranu izjemen simbolni pomen, zlasti za delavski razred. Spremembe cen se ne dojemajo le kot gospodarsko breme, temveč kot neposreden napad na preživetje milijonov ljudi. V preteklosti so podražitve kruha pogosto sprožile socialne nemire. Režim se zaveda eksplozivnosti in izvaja nevarno balansiranje med ekonomskim pritiskom in politično stabilnostjo.

Poleg tega so nedavna zvišanja cen osnovnih živil, kot so jajca, riž in meso, povzročila protestne demonstracije. Na jugozahodu države so v četrtek izbruhnili nasilni spopadi, zažgana mošeja in oropan supermarket. Vendar je varnostnim silam uspelo situacijo spraviti pod nadzor.

Politični toni v krizi

Protestniki med drugim zahtevajo odstop predsednika Ebrahima Raisija, ki je bil v zadnjih tednih deležen ostrih kritik. Mnogi mu očitajo, da ni mogel izpolniti volilne obljube o hitrem koncu gospodarske krize. Nobena skrivnost ni, da Iran že dlje časa trpi za hudo gospodarsko in finančno krizo. To krizo so zaostrile sankcije ZDA, uvedene po odstopu od dunajskega jedrskega sporazuma leta 2018. Posledično Iran nima dostopa do svojih bančnih računov v tujini, njegova nacionalna valuta rial pa je izgubila več kot 50 odstotkov vrednosti.

Režim se je odločil za pristop regionalne prilagoditve cen, da bi se izognil večjim protestom v prestolnici. Analitiki pravijo, da želi vlada obvladati široko nezadovoljstvo nad cenami hrane. Pritisk za zmanjšanje prej uvedenih subvencij pa predstavlja izziv, ki bi lahko resno ogrozil politično stabilnost.