Kitajska gospodarska politika pod pritiskom: kritiki svarijo pred kolapsom!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Kitajska gospodarska politika je 2. julija 2025 pod kritikami. Presežne zmogljivosti in cenovne vojne ogrožajo rast in povzročajo napetosti z ZDA in EU.

Kitajska gospodarska politika pod pritiskom: kritiki svarijo pred kolapsom!

Kitajska gospodarska politika se sooča z vse večjimi kritikami v mednarodnih in domačih vrstah. Vplivna strankarska revija je nedavno postavila pod vprašaj gospodarske strategije države in povzročila razburjenje. Kritika se osredotoča na presežne zmogljivosti in uničujoče cenovne vojne v ključnih panogah. Ti vključujejo zlasti sektorje fotovoltaike, litijevih baterij in električnih vozil.

Agresivne cenovne vojne silijo podjetja v sklepanje kompromisov glede kakovosti. To zavira inovacije in naložbe v raziskave in razvoj. Takšni ukrepi vodijo v množično zapravljanje družbenih virov in grožnjo zadolževanja, kar bi lahko na koncu ogrozilo dolgoročno rast. Poleg gospodarstvenikov so bili do tega dogajanja kritični tudi člani komunističnega vodstva.

Kritika regulacije

Na udaru so tudi lokalne oblasti. Očitajo jim, da regulirajo premalo ali preveč. Predpisi ne morejo slediti tempu gospodarskega razvoja. Nepopolni varnostni ukrepi za stečaje podjetij preprečujejo, da bi presežno ponudbo učinkovito omejili. Nekatere lokalne oblasti ustvarjajo umetna gospodarska zatočišča s preferenčnimi davki in subvencijami.

Druga točka je odvisnost od izvoza, ki jo krepi šibko domače povpraševanje. Številni kitajski državljani varčujejo zaradi šibke mreže socialne varnosti. Te gospodarske razmere zelo spominjajo na izzive, s katerimi se je Japonska soočila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je na koncu privedlo do znatnih tveganj zadolženosti in deflacije.

Mednarodne napetosti

Agresivna kitajska trgovinska politika je zdaj povzročila valove na mednarodni ravni, zlasti v odnosih z ZDA in EU. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas opozarja na dolgoročne učinke te politike na evropsko varnost in delovna mesta. Nenehne kritike bi lahko nakazovale nujno preusmeritev gospodarske politike, da bi zagotovili trajnostno rast.

Na svetovnem prizorišču so ZDA pod predsednikom Trumpom uvedle agresivno trgovinsko politiko s tako imenovanimi carinami ob dnevu osvoboditve. Te tarife niso namenjene samo Kitajski, ampak vplivajo po vsem svetu. To še posebej prizadene države v razvoju, hkrati pa se razgrajuje USAID. Kitajska pa krepi svojo gospodarsko prisotnost na globalnem jugu. Kitajska poskuša pridobiti vpliv z brezcarinskim dostopom do trga, infrastrukturnimi projekti in naložbami v zelene tehnologije.

Kitajski 14. petletni načrt poudarja pomen posodobitve tradicionalnih industrij, kot sta tekstilna in inženirska industrija. Da bi okrepila lastno gospodarsko odpornost, Kitajska sledi strategiji samooskrbe in nadzora nad globalnimi vrednostnimi verigami. Vendar ti ukrepi vodijo tudi do strukturne presežne ponudbe v številnih sektorjih, kar dodatno povečuje cenovni pritisk na države v razvoju in blokira njihov industrijski razvoj.

Kot odgovor na te pritiske države, kot so Indija, Brazilija, Argentina in Južna Afrika, uporabljajo trgovinske protiukrepe za zaščito svojih domačih proizvajalcev. Te države vse bolj povezujejo kitajske naložbe s pogoji, kot sta prenos tehnologije in ustvarjanje lokalne vrednosti. Sredi teh napetosti se državam globalnega juga odpira nov politični prostor, da delujejo kot neodvisni akterji.

EU se sooča z izzivom, kako se postaviti kot verodostojna alternativa Kitajski in razviti strateška partnerstva z globalnim jugom. Vpliv bi lahko pridobil s ciljno usmerjeno podporo pri izgradnji industrijskih zmogljivosti in regulativne infrastrukture. Hkrati je treba v partnerskih državah razviti prakso poštene trgovine in instrumente spremljanja, da bi se spopadli s trenutnimi svetovnimi izzivi.

Drugi vidik je skrbno izvajanje obstoječih instrumentov, kot je mehanizem za prilagoditev meja ogljika, da bi se izognili nenamernim trgovinskim oviram. Države v razvoju morajo tudi na novo opredeliti svoj položaj med velikimi bloki moči, saj se odpirajo nove možnosti za ukrepanje.

Na splošno je kitajska gospodarska politika na ključni prelomnici, kjer bodo morda potrebne globoke reforme za reševanje domačih izzivov in mednarodnih napetosti.