Vse večja politična negotovost vpliva na kitajske naložbe v Nemčiji in Evropi.

Vse večja politična negotovost vpliva na kitajske naložbe v Nemčiji in Evropi.

Po poročanju web.de politolog Eberhard Sandschneider govori o razlogih za vse večji vpliv Kitajske v nemškem gospodarstvu. Sandschneider meni, da so skrbi glede kitajskih naložb v Nemčiji pretirane in poudarja, da imajo kitajska podjetja enak interes kot vsa druga podjetja: globalno diverzifikacijo, dostop do znanja in izkušenj ter odpiranje novih trgov. Poudarja tudi, da so imele v preteklosti močno vlogo tudi nemške investicije na Kitajskem.

Članek zastavlja vprašanje, kakšen interes imajo kitajski vlagatelji, da si z neposrednimi naložbami zagotovijo vpliv v Nemčiji in kako se kitajski investitorji pojavljajo v nemških podjetjih. Sandschneider pojasnjuje, da kitajske vlagatelje zanima predvsem spodbujanje gospodarskega uspeha podjetij, v katera vlagajo, in da ne obstaja krovna strategija, ki bi veljala za vse situacije. Poudarja tudi, da obtožbe o političnem vplivu in izsiljevanju pogosto temeljijo na nevednosti in da jim kitajske investicije v Nemčiji omogočajo dostop do celotnega trga Evropske unije.

Članek govori tudi o tem, da sta politična negotovost v Evropi in poslabšanje nemško-kitajskih odnosov povzročila upad neposrednih kitajskih naložb v Nemčiji. Sandschneider pojasnjuje, da kitajski vlagatelji iščejo stabilno in varno naložbeno okolje in da jih trenutno zavira politična negotovost. Posebna tveganja za kitajske vlagatelje izhajajo iz kitajskega komunističnega sistema, ki med Nemci vzbuja pomisleke, a zanje ni zanesljive podlage. Sandschneider še poudarja, da bi morebiten vojaški spopad med Kitajsko in Tajvanom sprožil predvsem politična vprašanja in da bi bil gospodarski učinek globalen.

Članek obravnava tudi tveganje visokih obrestnih mer, politične odvisnosti in pomanjkljivega varstva okolja v povezavi s kitajskimi investicijami ob Novi svilni poti. Sandschneider pojasnjuje, da zadevne države morda niso dovolj upoštevale posledic kitajskih naložb in da takšne odvisnosti obstajajo tudi pri evropskih ali ameriških naložbah.

Nazadnje je treba opozoriti, da imajo različne evropske države različne kitajske strategije, kar ima za posledico nedosleden pristop do kitajskega gospodarskega vpliva na infrastrukturna in tehnološka podjetja. Vse večja strategija ZDA za ločevanje bi lahko povečala pritisk na Nemčijo, da bi izbirala med kitajskim in ameriškim trgom.

Na podlagi informacij iz članka lahko ugotovimo, da naraščajoči vpliv Kitajske v nemškem gospodarstvu nenehno narašča. Kitajski vlagatelji se diverzificirajo po vsem svetu, iščejo dostop do novega znanja in izkušenj ter odpirajo nove trge. Zaskrbljenost glede političnega vpliva in možnosti izsiljevanja se zdi pretirana. Vendar pa obstajajo tveganja, povezana s politično negotovostjo in vojaškimi spopadi. V Evropi ni enotne kitajske strategije, pritisk ZDA za razvezavo pa narašča.

Pomembno je omeniti, da ta analiza temelji na informacijah v članku in ne predstavlja celovite tržne študije ali finančnega strokovnega znanja. Dejanski vpliv na trg ali finančno industrijo je lahko odvisen od različnih dejavnikov in zahteva nadaljnje preiskave in ocene.