Dürr poziva k pogumnim reformam: koalicija pod pritiskom gospodarske rasti!

Dürr poziva k pogumnim reformam: koalicija pod pritiskom gospodarske rasti!

Velik pritisk na koalicijo: nujne so spremembe ekonomske politike. Vodja stranke FDP Christian Dürr poziva k "pogumnim reformam", da bi zagotovili gospodarsko sposobnost Nemčije za ukrepanje. V pogovoru s Sandro Maischberger so preučili gospodarske načrte semaforskih strank (SPD, Zeleni, FDP), pri čemer je Dürr opozoril na nujnost spremembe smeri.

Moderator ga je vprašal, ali je dolžniška zavora usmerjena proti gospodarstvu. Po mnenju ekonomista Achima Trugerja bi lahko gospodarska rast do leta 2025 znašala 5 %, če bodo sprejeti ustrezni ukrepi. Dürr je kritiziral zmanjšanje vlaganj v zvezni proračun s 17 % na samo 10 % in pozval k ohranitvi ravni vlaganj prejšnje vlade.

Spor glede naložb in varnosti načrtovanja

Manuela Schwesig iz SPD je ostro nasprotovala Dürru in poudarila, da bodo dodatne naložbe zagotovile varnost načrtovanja. Pojasnila je, da bo posebni sklad razdeljen občinam in ne bo namenjen potrošnji. Dürr je sedanjo politiko opisal kot "ranžirno ladjedelnico" na škodo prihodnjih generacij in pozval k kapitalskemu kritju v socialnem zavarovanju, da se zagotovi finančna vzdržnost.

Opozoril je, da se bo brez sprememb koalicijske pogodbe nadaljevala ničelna stopnja rasti. Tudi energetsko politiko je treba v prihodnje razmišljati na »popolnoma nov in večji« način. V tem kontekstu je pozval k sprejetju zakona o jedrski fuziji za spodbujanje jedrske fuzije v Nemčiji. Schwesig je na drugi strani kritiziral načrtovano razporeditev stroškov širitve omrežja na prebivalstvo in gospodarstvo.

Varstvo podnebja kot finančni izziv

V zvezi z varstvom podnebja se v Nemčiji, ki postaja veliko finančno gradbišče, odpirajo dodatne razsežnosti ekonomskega diskurza. Obstaja precejšnja negotovost glede financiranja potrebnih naložb. Dolžniška zavora se obravnava kot možen pristop k financiranju. Po ocenah raziskovalnih inštitutov zahtevajo nujne naložbe v daljnovode, e-polnilnice in sodobno železniško omrežje v naslednjih desetih letih enkratno naložbo najmanj 600 milijard evrov.

Nekateri inštituti to potrebo ocenjujejo celo na okoli 100 milijard evrov letno. Za primerjavo, trenutni zvezni proračun znaša okoli 450 milijard evrov na leto. Ulrich Klüh z Darmstadtske univerze uporabnih znanosti meni, da so te ocene konzervativne in zagovarja posojila za financiranje.

Politične reakcije in dolžniška zavora

Politični odziv na dolžniško zavoro je različen: Levica poziva k njeni odpravi, medtem ko si Zeleni in SPD prizadevata za reformo. Unija, FDP in AfD pa se zavzemajo za ohranitev dolžniške zavore. Ta stališča označujejo jasen razkorak v političnem okolju, saj se Unija in FDP osredotočata na gospodarsko rast namesto najemanja novih posojil.

Razprava o dolžniški zavori postaja vse bolj burna, saj Karen Pittel z inštituta Ifo poudarja, da gospodarstva in podnebja ne gre gledati ločeno. SPD in Zeleni načrtujejo uvedbo »nemškega sklada« za naložbe s posojili, medtem ko bi si morebitna nova vladna koalicija lahko prizadevala za nov namenski dolg za zaščito podnebja in varnost.

Na splošno ostaja jasno, da obstaja velik razkorak med potrebnimi investicijami in dejansko razpoložljivimi sredstvi, kar dodatno podžigajo trenutne razprave v koaliciji.