Zelena ekonomska politika in deindustrializacija: ocena ekonomista

Zelena ekonomska politika in deindustrializacija: ocena ekonomista

Zeleni in podjetji imajo zapleten odnos. Številni lastniki podjetij zelenim očitajo birokracijo, visoke cene energije in pretirano regulacijo. Roland Berger, ustanovitelj istoimenske svetovalne družbe za upravljanje, gre celo tako daleč, da trdi, da politika Zelenih ogroža Nemčijo kot poslovno lokacijo in vodi v deindustrializacijo. Toda ali je res tako?

Industrijska združenja nerada komentirajo zeleno gospodarsko politiko. Ekonomist Joachim Ragnitz z inštituta Ifo v Dresdnu meni, da je deindustrializacija pretirana. Poudarja, da že obstaja zakon o varstvu podnebja, ki je bil sprejet pred zadnjimi zveznimi volitvami in ima cilj, da Nemčija do leta 2045 postane podnebno nevtralna.

Vendar so se razmere spremenile zaradi vojne v Ukrajini. Zaradi tega konflikta je energija v Evropi postala redka in draga. Po besedah ​​Ragnitza to pomeni, da mnoga industrijska podjetja in zasebna gospodinjstva morda ne bodo mogla izvesti potrebnih prilagoditev. Ragnitz meni, da so Zeleni preveč ambiciozni in poskušajo iz Nemčije narediti pionirja energetske tranzicije. Če druge države ne bodo sledile zgledu, bo to le malo vplivalo na varstvo podnebja, vendar bo povzročilo visoke stroške energije in morda odhod energetsko intenzivnih podjetij.

Zvezno združenje srednje velikih podjetij kritizira tudi Zelene. Puščajo neizkoriščen potencial za pocenitev energije, kar škoduje gospodarstvu. Davek na elektriko v Nemčiji je večkrat višji od minimalne ravni, ki jo določa EU. Znižanje stroškov energije bi lahko dosegli z znižanjem DDV na elektriko. Nujno je treba ukrepati s strani tistih, ki so to doslej preprečili.

Zeleni pa to kritiko zavračajo. Trdijo, da je vlada z omejitvami cen zajezila naraščajoče cene energije in da zemeljski plin to zimo ni postal redek. Sandra Detzer, predstavnica za ekonomsko politiko poslanske skupine Zelenih, poudarja, da sta vetrna in sončna energija že zdaj najcenejši obliki energije in da je treba dosledno nadaljevati opuščanje premoga in jedrske energije. To odpira nove priložnosti za industrijo, kot je gradnja solarnih ali baterijskih tovarn.

Detzer opozarja tudi na spremembo mnenja znotraj gospodarstva. Nekdanji svetovalec uprave Roland Berger Zelenim očita deindustrializacijo, novi vodja svetovalnice uprave poziva k hitrejšemu energetskemu prehodu.

Na splošno je odnos med Zelenimi in podjetji zapleten. Zeleni imajo ambiciozne podnebne cilje, ki pa lahko vplivajo na gospodarstvo in stroške energije. Nekatera industrijska združenja in srednje velika podjetja pozivajo k ukrepom za zmanjšanje stroškov energije. Kako se bo razvijala politika Zelenih in kakšen vpliv bo imela na trg in finančno industrijo, bomo še videli.

Vir: Po poročilu avtorja www.mdr.de.