Merz: Reforma delovnega časa za blaginjo – prihaja 40-urni teden?

Merz: Reforma delovnega časa za blaginjo – prihaja 40-urni teden?

Novi kancler Friedrich Merz (CDU) je v prvi vladni izjavi opozoril na pomembno vprašanje: ogrožena je konkurenčnost Nemčije. Merz je bil 6. maja izvoljen za kanclerja v drugem krogu glasovanja in vidi osrednjo potrebo po ukrepanju v povečanju učinkovitosti nemškega gospodarstva. Merz je pojasnil: "S štiridnevnim tednom in ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem ne bomo mogli ohraniti blaginje te države." Da bi se spopadla s temi izzivi, se vlada zanaša na več prožnosti delovnega časa.

Reforma, za katero si prizadeva Merz, predvideva, da bi v prihodnje namesto najdaljšega dnevnega delovnega časa veljal tedenski. Ta ureditev je zapisana tudi v koalicijski pogodbi med Sindikatom in SPD. Delavsko krilo CDU se je izreklo za oslabitev sedanjih delovnih pravil, vendar pod določenimi pogoji. Videti je treba, ali je te pogoje mogoče uveljaviti znotraj CDU.

Izzivi za novo vlado

Merz je zavzel jasno stališče: 40-urni teden ostaja osrednji element politike delovnega časa, ki ga je treba čim prej uveljaviti. Ta ukrep naj bi ljudem pomagal doseči boljše ravnotežje med družino in delom. Obenem morajo ministri predstaviti svoje načrte, pri čemer si Merz prizadeva za vodilno vlogo Nemčije v Evropi, nedavne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pa vidi kot prvi korak v tej smeri.

Vlada se sooča z velikimi izzivi, vključno z zunanjo politiko, migracijami ter gospodarskimi in finančnimi vprašanji. Notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je že uresničil predvolilno obljubo, da bo tujce brez vizuma zavrnil na kopenski meji. Vendar tega ukrepa ne podpirajo vsi, saj so določene skupine, kot so na primer visoko nosečnice, te zavrnitve izvzete. Poleg tega čakajo na celovite reforme migracijske politike, ki pa bodo verjetno trajale nekaj tednov in zahtevale spremembe zakonodaje.

Ekonomska politika v fokusu

Finančni minister Lars Klingbeil je razvoj proračuna za leto 2025 postavil za glavno prednostno nalogo. Načrtovani dolg v višini 500 milijard evrov naj bi bil namenjen infrastrukturnim naložbam. Vendar pa obstajajo pomisleki, da bi ta posojilni paket lahko kršil evropska pravila o dolgu. Gospodarski položaj naj bi olajšala tudi znižanje davka na elektriko in nova pravila o amortizaciji podjetij.

Nova ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche se osredotoča tudi na bolj pragmatično gospodarsko politiko, da bi se osredotočila na zanesljivost oskrbe in cenovno dostopnost. Merz vidi pomanjkanje izkušenj z vlado v svojem novoustanovljenem kabinetu kot priložnost za spremembe. Obrambni minister Boris Pistorius (SPD) ostaja edini član kabineta s prejšnjimi izkušnjami v vladi, zaradi česar bodo prihodnji meseci še toliko bolj zahtevni. Naslednji koraki vlade so ključni za uspešno izvedbo želenih reform delovnega časa in ekonomske politike.