Merz pod pritiskom: Bo prelomil volilne obljube in sledil Trumpu?

Merz pod pritiskom: Bo prelomil volilne obljube in sledil Trumpu?

Friedrich Merz (CDU) je od izvolitve za kanclerja pred skoraj dvema mesecema pod močnim pritiskom. Navznoter so v koaliciji precejšnje napetosti, saj Merz še ni izpolnil nekaterih ključnih volilnih obljub. Pod kritikami je bila zlasti medpanožna razbremenitev davkov na elektriko za podjetja in zasebna gospodinjstva, ki je veljala za eno njegovih osrednjih obljub. Združenja govorijo o kršitvah kanclerjeve besede in pozivajo k izvedbi in jasnosti glede napovedanih olajšav. Merz pa je v starem bundestagu prebil nove milijardne izdatke za obrambo in infrastrukturo, kar odpira vprašanja o finančni podlagi teh projektov. Po napovedi Commerzbank bi lahko nemški državni dolg do leta 2034 narasel na okoli 2,47 bilijona evrov, kar ustreza skoraj 90 odstotkom bruto domačega proizvoda.

Z zanimanjem se spremlja vpliv teh dogodkov na nemško gospodarstvo. Čeprav Nemčija v mednarodni primerjavi ostaja pod kritično mejo dolga, kritično gledajo na vrzel do držav, kot je Francija, kjer bi se delež dolga lahko povečal na napovedanih 143 odstotkov BDP. Merzu očitajo, da se je oddaljil od načel ekonomske politike zvezne CDU in vseeno zavzel smer, ki odraža pristop Donalda Trumpa do dolga. Trump je izvajal politiko zniževanja davkov, ki je povečala državni dolg – ​​strategijo, ki jo Merz zdaj očitno kopira.

Kontroverzna dolžniška zavora

Točka spora postaja tudi dolžniška zavora, ki jo je Merz med volilno kampanjo označil za nespremenljivo. SPD Merzu očita, da je prelomil volilno obljubo. Vodja SPD Lars Klingbeil je pozitivno komentiral Merzovo hitro spremembo mnenja o dolžniški zavori, medtem ko je odhajajoči vodja poslanske skupine SPD Rolf Mützenich jezno opozoril na protislovja. Merz je zavzel jasno stališče, da po njegovem mnenju ohranitev dolžniške zavore brez reforme ni mogoča, kar je zavzel tudi kancler Olaf Scholz. Scholz je kritiziral, da je višje izdatke za obrambo mogoče doseči le z reformo dolžniške zavore, Merz pa je odvrnil, da računa na rastoče gospodarstvo in bi rad ponovno odprl razpravo o dolžniški zavori.

Merz je med volilno kampanjo razpravljal o potrebi po novem posebnem skladu, vendar je izključil reformo dolžniške zavore v bližnji prihodnosti. Ta protislovja in privrženost dragim volilnim darilom bi lahko privedli do tega, da bi bila vsaj ena osrednja volilna obljuba končno opuščena. Poleg tega vse večjo pozornost vzbuja politična vsebina Merzove agende: med koalicijskimi članicami kroži ideja o morebitnem dvigu davkov, čeprav je v koalicijski pogodbi izključena.

Pogled na mednarodni ravni

Med temi domačimi političnimi izzivi se je Merz osredotočil tudi na mednarodno dogajanje. S francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejavno spodbuja unijo kapitalskih trgov, da bi odprli zasebne vire financiranja in izboljšali dostop do kapitala za evropska podjetja. Merz sicer poudarja potrebo po širokem in globokem kapitalskem trgu, nasprotuje pa obstoječim dogovorom v koalicijski pogodbi, ki zavrača popolnoma komunitizirano zavarovanje vlog.

Sklep: Kanclerstvo Friedricha Merza vse bolj kroji vprašanje, ali lahko izpolni domača politična pričakovanja in hkrati pazi na mednarodna merila. Trumpova dediščina gospodarske politike in vzporednice s sedanjo nemško politiko, ki iz tega izhajajo, premišljeno osvetljujejo izzive, s katerimi se sooča Merz.