Migracije v fokusu: V Nemčiji burna razprava o priseljevanju!

Migracije v fokusu: V Nemčiji burna razprava o priseljevanju!

Na današnjih münchenskih gospodarskih debatah, ki jih organizirata Süddeutsche Zeitung in inštitut Ifo, je tema migracij zelo pomembna. Samo 12 % Nemcev meni, da so podnebne spremembe najbolj pereče politično vprašanje, večina pa daje prednost migracijskim in gospodarskim vprašanjem. Clemens Fuest, predsednik inštituta Ifo, in strokovnjak za migracije Gerald Knaus poudarjata tudi ekonomske koristi nadzorovanega priseljevanja, kar poudarja nujnost in pomen tovrstnih razprav.

Gerald Knaus je poudaril potrebo po objektivni razpravi o migracijah v kontekstu aktualnega izziva, največje begunske krize po drugi svetovni vojni. Nemčija je v zadnjih treh letih zabeležila okoli 850.000 prošenj za azil, v državi pa živi več kot 1,2 milijona ukrajinskih beguncev. Knaus je kritiziral dojemanje Merklove migracijske politike in opozoril, da se je število prošenj za azil od leta 2017 zmanjšalo.

Integracija begunk in družbeni izzivi

Zvezna agencija za zaposlovanje je poročala, da bo do konca leta 2024 v Nemčiji zaposlenih 60 % tujih moških in 50 % žensk. Fuest je pozval k boljšemu vključevanju begunk na trg dela, da bi v celoti izkoristili njihov potencial. Knaus je še poudaril, da si 80 % Nemcev želi omejitev priseljevanja, kar poudarja izzive v družbi.

Knaus je kritiziral politične ukrepe notranjega ministra Dobrindta, ki jih je označil za "politično gledališče". Pozval je k okrepljeni varnostni arhitekturi na zunanjih mejah z dodatnimi policisti in ograjami ter k poglobljenemu sodelovanju z varnimi tretjimi državami, da bi položaj bolje obvladali. Obravnaval je tudi problem ideološke migracijske razprave in se obrnil na humanitarni vidik.

Migracije kot odziv na podnebne spremembe

Vzporedno z ekonomskimi in družbenimi razpravami o migracijah so aktualna tema tudi podnebne spremembe. Po poročanju medijske storitve Integration podnebne spremembe ogrožajo preživetje mnogih ljudi po vsem svetu. Suše, poplave in pomanjkanje hrane so le nekatere od uničujočih posledic, zaradi katerih lahko migranti zapustijo svoje domove. Vendar migracije niso samodejno posledica podnebnih sprememb, saj imajo vlogo tudi številni strokovni, socialni in politični dejavniki.

Projekcije glede migracij, povezanih s podnebjem, so negotove in ocene kažejo, da bi lahko bilo do leta 2050 notranje razseljenih do 216 milijonov ljudi. To še posebej vpliva na regije, kot so podsaharska Afrika ter južna in jugovzhodna Azija, kjer so ljudje pogosto revni in nimajo možnosti za migracijo. Prilagodljivost na okoljske spremembe in ustrezni politični ukrepi so ključni za podporo ljudem, ki so jih prizadele posledice podnebnih sprememb.

Pereč problem ostaja le malo pravne zaščite ljudi, ki bežijo zaradi okoljskih sprememb. Strokovni svet za integracijo in migracije je predstavil predloge, kot sta podnebni potni list in podnebni delovni vizum, da bi se to stanje popravilo.

Na splošno je jasno, da tako gospodarskih vidikov migracij kot vplivov podnebnih sprememb v politični razpravi ni mogoče prezreti. Razprava mora potekati na objektivni ravni, da bi našli trajnostne in humane rešitve.