Po 100 dneh Merza: ekonomisti streznjujoče sklepajo!
Friedrich Merz in črno-rdeča koalicija po 100 dneh naredijo inventuro. Ocene gospodarske politike kažejo mešane rezultate.
Po 100 dneh Merza: ekonomisti streznjujoče sklepajo!
Friedrich Merz je bil 6. maja 2025 izvoljen za kanclerja črno-rdeče koalicije. Po 100 dneh vladanja ekonomisti mešano ocenjujejo ukrepe ekonomske politike. Po 52. panelu ekonomistov ifo in FAZ, ki je potekal od 29. julija do 5. avgusta 2025, je svoje ocene o dosedanjih ukrepih podalo 170 profesorjev ekonomije. Rezultati kažejo na deljena mnenja o ekonomski politiki nove vlade.
Raziskava je pokazala, da je 30 % sodelujočih ocenilo ukrepe kot »nekoliko negativne«, 12 % pa jih je ocenilo celo kot »zelo negativne«. Na drugi strani jih je 25 % bolj pozitivno, 32 % pa je do ukrepov nevtralno. Pozitivne ocene temeljijo predvsem na večji osredotočenosti na javne naložbe in povečevanje obrambnega proračuna.
Kritike in izzivi
Kljub pozitivnim vidikom je veliko tudi kritičnih glasov. Ekonomisti kritizirajo pomanjkanje reformnih prizadevanj v socialnih sistemih in premajhen zagon za strukturne reforme, zmanjšanje birokracije in zaščito podnebja. Pod kritikami sta bili zlasti razširitev »materinske pokojnine« in reforma dolžniške zavore. Te odločitve se razumejo kot simptomatične za pomanjkanje zavedanja o reformi.
Izpostaviti velja predvsem dodatne izdatke za obrambo, krepitev javnih investicij prek posebnega sklada in napovedano znižanje davka na dobiček. Vendar pa obstajajo tudi pomembni pomisleki. Skoraj 39 % vprašanih ne vidi večjih razlik od prejšnje semaforizirane vlade, 41 % pa jih zaznava precejšnja odstopanja, predvsem zaradi višjih izdatkov za obrambo.
Gospodarsko razpoloženje in obeti
Čeprav se je splošno gospodarsko razpoloženje izboljšalo, se večina gospodarstvenikov strinja, da je bilo sprejetih premalo konkretnih ukrepov. Pri davčni in socialni politiki je opazen »business as usual«, kar 53 % udeležencev vodi k oceni kompetence ekonomske politike kot »srednje«. Enako število ocenjuje vpliv ukrepov na trenutno gospodarstvo kot "precej pozitiven". Vendar pa 12 % vidi "precej majhen" vpliv.
Srednjeročno 34 % vprašanih ocenjuje gospodarske ukrepe kot »nekoliko pozitivne«, 37 % jih je nevtralne, 22 % pa jih ocenjuje kot »nekoliko negativne«. Ključna ovira so dolgi časi izvajanja naložb in negativni učinki, ki lahko nastanejo zaradi ameriških carin. Poleg tega obstajajo kritike glede pomanjkanja osredotočenosti na pobude za spodbujanje rasti in pomanjkanja strukturnih reform.
Vendar ostaja en pozitiven vidik: potencialni učinki rasti, ki bi lahko izhajali iz naložb v infrastrukturo, ponujajo priložnosti za prihodnji razvoj. Hkrati so bili tudi udeleženci, ki niso znali navesti nobene uspešne odločitve, kar poudarja negotovost v dojemanju usmeritve gospodarske politike zvezne vlade.
Deljena mnenja o dosedanjih ukrepih ponazarjajo izzive, s katerimi se sooča nova koalicija. Videti je treba, ali lahko prihodnje odločitve izpolnijo zahtevane reformne potrebe in trajnostno okrepijo gospodarstvo. To potrjujejo tudi rezultati ifo, ki poudarjajo naraščajoče napetosti med stabilno gospodarsko osnovo in potrebnim pritiskom za reforme.
Če povzamemo, lahko rečemo, da bi se prvih 100 dni črno-rdeče zvezne vlade lahko zapisalo v zgodovino kot mešana faza. Tako v davčni kot v socialni politiki je opaziti pristop čakanja. Ciceron podaja celovito analizo mnenj in ocen ekonomistov, kar je zelo pomembno za sliko političnih razmer.