Nacionalne izredne razmere: Trump, droge in carine v ameriški krizi!
Analiza trenutne ekonomske politike v ZDA in Evropi v kontekstu carinskih sporov, trgovine z drogami in nacionalnih izrednih razmer.
Nacionalne izredne razmere: Trump, droge in carine v ameriški krizi!
30. maja 2025 bodo Združene države v središču pravnega spora glede carinske politike, ki vpliva tako na New York kot Washington. Osrednje vprašanje, o katerem se razpravlja, je, ali so Združene države v izrednem stanju, zlasti v zvezi z drogami in uvoženim blagom. Ta sodni spor poudarja predsednikovo avtoriteto nad trgovinsko in gospodarsko politiko ter vleče vzporednice z migracijsko politiko, ki za deportacijo migrantov uporablja zakone o izrednih razmerah iz leta 1798. Vse to se odraža v trenutnih političnih razpravah in bi lahko imelo daljnosežne posledice, saj javno mnenje in pravno okolje vplivata na predsednikove možnosti.
Pomanjkanje jasnosti glede izrednih razmer na nacionalni ravni prihaja v času, ko se tudi druge države, zlasti v Evropi, spopadajo s težavami z drogami. Po poročilu ZN so Nizozemska, Belgija in Nemčija glavna uvozna središča kokaina v zahodni Evropi. Pristanišča Severnega morja v teh državah, kot so Antwerpen, Rotterdam in Hamburg, zdaj presegajo tradicionalne uvozne destinacije v Španiji in na Portugalskem. Ti dogodki vzbujajo zaskrbljenost, zlasti v kontekstu porasta pridelave koke, ki se je po upadu, povezanem s pandemijo, povečala za 35 %, pri čemer pridelovalna površina v Južni Ameriki zdaj presega 300.000 hektarjev.
Problemi trgovine s kokainom v Evropi
UNODC (Urad ZN za droge in kriminal) je izpostavil zaskrbljujoč napredek pri kemični predelavi koke v kokain, ki je prispeval k občutnemu povečanju proizvodnih zmogljivosti. Povpraševanje po kokainu se je v zadnjem desetletju povečalo v številnih regijah sveta, kar je povzročilo povečanje trgovine z drogami po severnomorski poti. Predvsem tihotapci albanskega porekla so pred približno desetimi leti začeli kokain kupovati neposredno v Južni Ameriki in ga pošiljati v Belgijo in na Nizozemsko.
Količina kokaina, zaseženega v različnih evropskih pristaniščih, ponazarja razsežnost problema. Leta 2021 so v Antwerpnu zasegli 89,5 tone kokaina, v Rotterdamu pa 70,6 tone. Medtem ko se je število odkritij mamil v Antwerpnu in Rotterdamu le rahlo povečalo, so se količine zaseženih mamil močno povečale v Hamburgu in Bremnu. Hamburg je istega leta zabeležil rekordno količino 19 ton kokaina. Toda v nasprotnem trendu so odkritja mamil v Hamburgu leta 2022 začasno padla na šest ton.
Zapletene razmere tako v ZDA kot v Evropi poudarjajo daljnosežne izzive v boju proti trgovini z mamili in kriminalu. Pravni spori in trajajoča kriza z drogami bi lahko dolgoročno vplivali na politiko in družbo obeh regij. Svet bo pozorno spremljal, kako se bo ta razvoj nadaljeval.