Nova zakonodaja EU o dobavni verigi in posledice za nemško gospodarstvo
Po poročanju www.zeit.de je FDP nepričakovano spremenila svoje stališče do načrtovanega zakona o evropski dobavni verigi in podnebnih ciljev EU za tovorna vozila. Stranka je zakonu nasprotovala, čeprav je na njem že delala. To vedenje bi lahko vodilo do blokade glasovanja v Svetu držav EU, saj naj bi se Nemčija glasovanja vzdržala. Ta vzdržanost bi lahko bila ključna, saj mora zakon pridobiti soglasje 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Ker skoraj 20 odstotkov prebivalstva EU živi v Nemčiji, ima nemški glas veliko težo. Glasovanje v…

Nova zakonodaja EU o dobavni verigi in posledice za nemško gospodarstvo
Po poročanju www.zeit.de je FDP nepričakovano spremenila svoje stališče do načrtovanega zakona o evropski dobavni verigi in podnebnih ciljev EU za tovorna vozila. Stranka je zakonu nasprotovala, čeprav je na njem že delala. To vedenje bi lahko vodilo do blokade glasovanja v Svetu držav EU, saj naj bi se Nemčija glasovanja vzdržala. Ta vzdržanost bi lahko bila ključna, saj mora zakon pridobiti soglasje 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Ker skoraj 20 odstotkov prebivalstva EU živi v Nemčiji, ima nemški glas veliko težo.
Glasovanje v Svetu držav EU o zakonu o dobavni verigi in podnebnih ciljih za tovorna vozila bi lahko imelo daljnosežne učinke na trg in finančni sektor. Če bo načrtovani zakon o dobavni verigi začel veljati po vsej Evropi, bi morala podjetja v svojih mednarodnih dobavnih verigah izključiti izkoriščanje, delo otrok in nesprejemljivo onesnaževanje okolja. To bi lahko povzročilo, da bodo morala podjetja prilagoditi svoje proizvodne procese in se bolj osredotočiti na trajnostne dobavne verige. Strožji podnebni cilji za tovornjake bi lahko predstavljali nove izzive za avtomobilski in logistični sektor, saj bi bili prisiljeni narediti svoje vozne parke okolju prijaznejše.
Blokiranje zakona o dobavni verigi in podnebnih ciljev za tovornjake v Svetu držav EU bi lahko povzročilo pravno negotovost in upočasnitev napredka pri družbeni in okoljski odgovornosti v gospodarstvu. Poleg tega bi lahko oslabil zaupanje v evropsko gospodarsko politiko in pripravljenost za sodelovanje na evropski ravni.
Preberite izvorni članek na www.zeit.de