Özdemirjeva ugotovitev: Majhen napredek za trajnostno kmetijstvo?
Po poročilu www.tagesschau.de si je politik Zelene stranke in minister za kmetijstvo Cem Özdemir pred približno dvema letoma prizadeval za bolj trajnostno kmetijstvo. Med drugim je želel doseči, da bi bilo v Nemčiji manj domačih živali in da bi bile te bolje rejene. Toda okoljevarstvena organizacija Greenpeace govori o dveh izgubljenih letih, kmetijski raziskovalec Matin Qaim z univerze v Bonnu pa meni, da je Nemčija zdaj zelo daleč od trajnostnega sistema. Le okoli 14 odstotkov kmetij je leta 2022 delovalo ekološko, medtem ko velika večina kmetij, ki delujejo konvencionalno, še vedno nima trajnostne strategije. Največje gradbišče z vidika...

Özdemirjeva ugotovitev: Majhen napredek za trajnostno kmetijstvo?
Po poročilu www.tagesschau.de si je politik Zelene stranke in minister za kmetijstvo Cem Özdemir pred približno dvema letoma prizadeval za bolj trajnostno kmetijstvo. Med drugim je želel doseči, da bi bilo v Nemčiji manj domačih živali in da bi bile te bolje rejene. Toda okoljevarstvena organizacija Greenpeace govori o dveh izgubljenih letih, kmetijski raziskovalec Matin Qaim z univerze v Bonnu pa meni, da je Nemčija zdaj zelo daleč od trajnostnega sistema. Le okoli 14 odstotkov kmetij je leta 2022 delovalo ekološko, medtem ko velika večina kmetij, ki delujejo konvencionalno, še vedno nima trajnostne strategije.
Z znanstvenega vidika je največje gradbišče živinoreja, saj je odgovorna za velike količine izpustov toplogrednih plinov, veliko rabo tal in prekomerno gnojenje. Kmetijski raziskovalec Qaim zato poziva k resnemu pristopu k nadaljnjemu zmanjšanju porabe mesa in drugih živalskih proizvodov. Da bi to dosegli, je treba znižano stopnjo DDV za živalske proizvode črtati. Po mnenju Greenpeacea naj bi se do leta 2045 prepolovilo tudi število domačih živali. Zeleni politik Özdemir pa je doslej za boljšo živinorejo predvidel le milijardo evrov, medtem ko znanost vidi potrebo po treh do petih milijardah evrov na leto. Poleg tega ostaja nejasno njegovo stališče o novih metodah vzreje z genskim inženiringom in glifosatu, kontroverznem pesticidu.
Vplivi, ki bi jih ti neuresničeni cilji kmetijskega ministra lahko imeli na finančni sektor in trg, so različni. Manjše sprejemanje konvencionalno proizvedenih izdelkov bi lahko povzročilo povečanje povpraševanja po ekoloških in trajnostnih izdelkih, kar bi lahko povzročilo tudi povečano zanimanje za naložbe v ustrezna podjetja. Poleg tega bi povečana regulacija kmetijstva lahko povzročila višje stroške za proizvajalce in potrošnike. Ti učinki bi lahko predstavljali nove izzive za trg in finančni sektor.
Preberite izvorni članek na www.tagesschau.de