Odpornost kot ključ: nemška pot do trajnostnega gospodarstva

Odpornost kot ključ: nemška pot do trajnostnega gospodarstva

3. junija 2025 je profesorica dr. h.c. več Roland Koch razpravlja o izzivih sedanjega časa in o ključni vlogi odpornosti v prihodnjem razvoju Nemčije. V članku o Nemško gospodarstvo Poudarjeno je, da je odpornost osnova za uspeh nove zvezne vlade. Zaupanje v vzdržljiv red spodbuja optimizem in zaupanje med prebivalstvom.

Markus Brunnermeier, ekonomist iz Princetona, poudarja potrebo po odpornosti, ki ni samo cilj posameznika, ampak tudi družbeni cilj za zagotovitev blaginje za vse. V ta namen je treba osredotočiti šest področij gospodarske in socialne politike:

• Vertrauen in Dienstleistungen statt industrielle Produktion.
• Umgang mit neuen Herausforderungen im Welthandel.
• Ordnungspolitik: private Risiken vs. staatliche Innovationen.
• Technologieoffene Energiepolitik.
• Staatliche Finanzpolitik und deren Auswirkungen auf Sozialsysteme.
• Demografischer Wandel und individuelle Mitverantwortung.

Prožen pristop za socialno tržno gospodarstvo

Socialno tržno gospodarstvo je opisano kot koncept odpornosti. Dolgo je stabilizacijski element nemškega gospodarstva, a se vse bolj sooča z globalnimi izzivi. Študija avtorja Xpert.digital poudarja, da je treba nadalje razvijati model socialnega tržnega gospodarstva, da bi se bolj odporno odzvali na globalizacijo, pomanjkanje kvalificiranih delavcev in napredek umetne inteligence.

Odpornost zajema več ključnih lastnosti: prilagodljivost, robustnost, inovativnost in trajnost. Te lastnosti so ključne za uspešno obvladovanje priložnosti in tveganj globalizacije.

Izzivi globalizacije in pomanjkanje kvalificiranih delavcev

Posledica globalizacije so bolj zapletene in ranljive dobavne verige. Za minimiziranje tveganj so potrebne pametne strategije internacionalizacije, ki med drugim vključujejo diverzifikacijo dobavnih verig in krepitev mednarodnih partnerstev.

Poleg tega je pereč problem pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Tukaj bi lahko pomagalo več usposabljanja o predmetih MINT in prilagodljivi modeli učenja s krajšim delovnim časom. K povečanju učinkovitosti prispevata tudi avtomatizacija in uporaba AI.

Umetna inteligenca velja za gonilno silo gospodarske preobrazbe. Ne le optimizira proizvodne procese, temveč omogoča tudi ustvarjanje novih poslovnih področij. Kljub temu je izobraževalna ofenziva za poučevanje veščin umetne inteligence bistvenega pomena za zagotovitev, da so digitalne spremembe pravične.

Trajnost kot osnova za odpornost

Trajnost je osrednja sestavina prožnega gospodarstva. Velik pomen ima vključevanje okoljskih vidikov v gospodarske odločitve in spodbujanje krožnega gospodarstva. Poleg tega je treba zagotoviti trajnostne dobavne verige in ustvariti zavest o okolju prijaznih dejanjih.

Odgovorna raba virov se kaže tudi v potrebi po državnih vlaganjih v infrastrukturo, izobraževanje in raziskave. Jasni regulativni okviri za trajnost in socialne delovne pogoje so bistveni za vključitev družbe v proces preobrazbe.

Če povzamemo, Roland Koch vidi prožno družbo kot floto majhnih ladij, ki skupaj potujejo do cilja. Posamezniki s svojo prilagodljivostjo prispevajo k premagovanju izzivov, medtem ko bi moralo vodstvo motivirati za skupno ustvarjanje odpornosti. Fatalizem in pesimizem sta opredeljena kot ovira pri prilagajanju družbe.

Prihodnost zahteva celovito prilagajanje zahtevam 21. stoletja, s ciljem uravnotežiti ekonomsko učinkovitost, socialno pravičnost in okoljsko trajnost.