Vračilo koronapomoči: Prizadeto vsako četrto podjetje – finančni strokovnjaki opozarjajo na grožnjo poplačil.
Po poročilu www.zeit.de preliminarna bilanca ministrstva za gospodarske zadeve kaže, da bo skoraj vsako četrto podjetje, ki je prejelo vladno pomoč v koronakrizi, moralo del te pomoči vrniti. Poplačila so rezultat končne poravnave 338.000 vlog, pri čemer je okoli 40 odstotkov podjetij prejelo tudi doplačila. Korona premostitvena pomoč je bila izplačana podjetjem z ogroženim obstojem in velikimi padci prodaje, vendar je bilo izplačilo vezano na dokončni obračun. Reklamacije lahko nastanejo, če je bil dejanski upad prodaje manjši od pričakovanega ob oddaji vloge. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je bilo izplačanih 13,1 milijarde evrov nujne pomoči in 63,3 milijarde evrov za različne programe. Ta razvoj lahko povzroči negotovost ...

Vračilo koronapomoči: Prizadeto vsako četrto podjetje – finančni strokovnjaki opozarjajo na grožnjo poplačil.
Glede na poročilo avtorja www.zeit.de, preliminarna bilanca ministrstva za gospodarstvo kaže, da mora skoraj vsako četrto podjetje, ki je prejelo državno pomoč v času koronske krize, le-to del vrniti. Poplačila so rezultat končne poravnave 338.000 vlog, pri čemer je okoli 40 odstotkov podjetij prejelo tudi doplačila.
Korona premostitvena pomoč je bila izplačana podjetjem z ogroženim obstojem in velikimi padci prodaje, vendar je bilo izplačilo vezano na dokončni obračun. Reklamacije lahko nastanejo, če je bil dejanski upad prodaje manjši od pričakovanega ob oddaji vloge. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je bilo izplačanih 13,1 milijarde evrov nujne pomoči in 63,3 milijarde evrov za različne programe.
Ta razvoj lahko povzroči negotovost na trgu, saj bodo morala tista podjetja, ki morajo opraviti odplačila, ponovno razmisliti o svojem finančnem položaju. Povečana stopnja odplačevanja bi lahko pomenila, da imajo podjetja manjšo finančno podporo od pričakovane, kar bi lahko vplivalo na njihovo dolgoročno finančno stabilnost.
Poleg tega lahko dodatna plačila podjetjem, ki jih prejmejo, vodijo v kratkoročno olajšanje finančnega položaja. Povečanje zaostalih plačil zvezne vlade bi lahko tudi pomenilo, da programi državne pomoči niso v celoti izpolnjevali določenih meril. Na splošno bi to lahko vodilo do ponovne ocene programov državne pomoči in morda do sprememb v njihovi zasnovi.
Preberite izvorni članek na www.zeit.de