Strokovni svet poziva k prožnejši dolžniški zavori za zavarovanje prihodnosti - Finančni strokovnjak analizira predloge.

Strokovni svet poziva k prožnejši dolžniški zavori za zavarovanje prihodnosti - Finančni strokovnjak analizira predloge.

Glede na poročilo avtorja www.sueddeutsche.de Strokovni svet za oceno splošnega gospodarskega razvoja (SVR) je predlagal zmerno revizijo dolžniške zavore. Predsednica Monika Schnitzer sedanjo dolžniško zavoro opisuje kot preveč togo in poziva k povečanju prožnosti, da bi omogočili v prihodnost usmerjeno javno porabo, ne da bi pri tem ogrozili vzdržnost javnih financ.

Dolžniška zavora je bila uvedena, da ne bi pretirano obremenili prihodnjih generacij z obrestmi in odplačili. Določa, da morajo zvezne države v gospodarsko normalnih letih preživeti brez novih posojil, pri čemer ima zvezna vlada manevrski prostor za dolg v višini 0,35 odstotka gospodarske proizvodnje. Zaradi trenutne gospodarske krize je dovoljeno neto zadolževanje v višini dobrih 22 milijard evrov. Od pravila se lahko odstopa le v nujnih primerih, npr. po naravni katastrofi ali med pandemijo.

Predlagana reforma med drugim predvideva uvedbo prehodne faze in dvig standardne meje glede na delež državnega dolga glede na bruto domači proizvod (BDP). Predlog to utemeljuje s tem, da imajo lahko gospodarske krize velike posledice za nacionalno gospodarstvo tudi v letih po izrednih razmerah. Delež državnega dolga je trenutno okoli 64 odstotkov BDP, kar bi po predlogu reforme strokovnega sveta omogočilo neto zadolževanje za dobrih 28 namesto za 22 milijard evrov.

Kot finančni strokovnjak vidim te predloge reform kot pomemben korak pri dajanju državam več možnosti za ustrezno odzivanje v težkih gospodarskih časih. Prilagajanje dolžniške zavore trenutnim gospodarskim razmeram in stanju dolgoročnega dolga je ključnega pomena za omogočanje uravnotežene strategije fiskalne politike. Ta prožnejša ureditev bi lahko pozitivno vplivala na trg, saj bi vladam dala več možnosti za vlaganje v v prihodnost usmerjene projekte, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in infrastruktura. Upoštevati pa je treba tudi morebitna tveganja povečanega novega dolga in jih skrbno pretehtati.