Schnitzer opozarja: Brez novih dolgov za gostinstvo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Monika Schnitzer kritizira črno-rdečo vlado zaradi njene gospodarske politike in poziva k zmanjšanju proračuna, da bi se izognili dolgu.

Schnitzer opozarja: Brez novih dolgov za gostinstvo!

Razprava o finančni politiki črno-rdeče zvezne vlade postaja vse intenzivnejša. Predsednica Gospodarskega sosveta Monika Schnitzer je bila kritična do načrtovanega znižanja DDV v gostinstvu. V intervjuju je pojasnila, da ta ukrep ni pravi odgovor na trenutne gospodarske izzive in da je namesto tega nujno omejevanje porabe. Njihov glavni poudarek je na obstoječi proračunski vrzeli, za katero menijo, da sili k ukrepanju.

Schnitzer priporoča, da se namesto novega zadolževanja zmanjšajo stroški. Omenila je predvsem nejasne vire financiranja nekaterih izdatkov ter se zavzela za opustitev dviga materinskih pokojnin in subvencij za dizelsko gorivo v kmetijstvu. Ti predlogi odražajo nujno potrebo po stabilizaciji finančnega položaja države brez nadaljnjega zadolževanja. Odločno svari pred novim zadolževanjem za neinvesticijsko porabo, ki bi lahko ogrozilo dolgoročno stabilnost.

Vladni proračunski načrti

V nadaljnjem koraku namerava zvezna vlada predstaviti proračun za leto 2024. Kancler Olaf Scholz, podkancler Robert Habeck in finančni minister Christian Lindner so napovedali, da želijo doseči prihranke v skupni vrednosti 17 milijard evrov. Te ukrepe je treba izvajati brez ukinitve dolžniške zavore. Vendar se preučuje morebitna prekinitev finančne pomoči žrtvam poplav v dolini Ahr.

Posebej omembe vredno je zmanjšanje za 12,7 milijarde evrov v Podnebnem in transformacijskem skladu (KTF). To drastično zmanjšanje je del širšega načrta za zmanjšanje načrtovane porabe za skupno 45 milijard evrov do leta 2027. KTF ostaja osrednji instrument za podnebno nevtralno preobrazbo s skupnim obsegom 160 milijard evrov.

Posledice in izzivi

Načrtovani prihranki se nanašajo tudi na pomoč Ukrajini, za katero bo skupno na voljo 14 milijard evrov, na kar pa naj ne bi vplivali varčevalni ukrepi. Vlada načrtuje tudi ukinitev 5,5 milijarde evrov subvencije za elektroenergetsko omrežje, kar bi lahko povzročilo podražitev električne energije. Za povečanje prihodkov KTF se razmišlja o zvišanju cene CO2, hkrati pa naj bi zmanjšali podnebju škodljive subvencije.

Proračunski odbor Bundestaga bi lahko zaključil razprave o teh vprašanjih pred božičem, končna odločitev pa je predvidena za januar 2026. Dokler novi proračuni ne začnejo veljati, se bo izvajal vmesni proračun, ki bo državni blagajni omogočal sprostitev odstotka sredstev vsak mesec.

Politične in gospodarske odločitve, ki jih je zdaj treba sprejeti, so prelomne za prihodnjo finančno politiko Nemčije. Videti je treba, kako bo vlada premagala izzive, ki jih prinašajo Schnitzerjevi predlogi in lastni proračunski načrti.