Odločitev zveznega ustavnega sodišča o zaviranju dolga povzroča razprave v Berlinu - kaj to pomeni za nemško gospodarstvo?
Odločitev zveznega ustavnega sodišča o dolžniški zavori je razburila Berlin. Po mnenju strokovnjakov se dolžniška zavora v sedanji obliki zdi preveč toga in onemogoča potrebne naložbe, zlasti na področju podnebnih sprememb in tehnologij prihodnosti. Thomas Mayer, ustanovni direktor raziskovalnega inštituta Flossbach von Storch, sodbo vidi kot vrnitev k "strogim proračunskim omejitvam", ki zahtevajo proračunsko disciplino. Opozarja, da politiki dolg vidijo kot rešitev za velike preobrazbe, ki lahko dolgoročno vodijo v prezadolženost. Po madžarskem ekonomistu Jánosu Kornaiu Mayer zagovarja restriktivno finančno politiko, da bi se izognili neučinkoviti porabi. Glede na …

Odločitev zveznega ustavnega sodišča o zaviranju dolga povzroča razprave v Berlinu - kaj to pomeni za nemško gospodarstvo?
Odločitev zveznega ustavnega sodišča o dolžniški zavori je razburila Berlin. Po mnenju strokovnjakov se dolžniška zavora v sedanji obliki zdi preveč toga in onemogoča potrebne naložbe, zlasti na področju podnebnih sprememb in tehnologij prihodnosti. Thomas Mayer, ustanovni direktor raziskovalnega inštituta Flossbach von Storch, sodbo vidi kot vrnitev k "strogim proračunskim omejitvam", ki zahtevajo proračunsko disciplino. Opozarja, da politiki dolg vidijo kot rešitev za velike preobrazbe, ki lahko dolgoročno vodijo v prezadolženost. Po madžarskem ekonomistu Jánosu Kornaiu Mayer zagovarja restriktivno finančno politiko, da bi se izognili neučinkoviti porabi.
Po poročanju www.cicero.de Josefin Meyer, uslužbenec nemškega inštituta za ekonomske raziskave, ugotavlja, da lahko prestroga varčevalna politika prinese tudi politične in gospodarske stroške. Opozarja na polarizacijo družbe in porast skrajnih strank zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov. Poudarja potrebo po raztezanju dolgoročnih naložb med generacijami in razjasnitvi definicije dobrih naložb. Meyer obravnava tudi težavo pri opredelitvi pojma "naložba" in razliko med pozitivnimi državnimi neto sredstvi in dolgom.
Glede na ogromne izzive demografskih sprememb in preobrazbe podnebja Mayer in Meyer menita, da je nerealno verjeti, da je te težave mogoče rešiti z zadolževanjem. Poudarjajo potrebo po bolj realističnih in dolgoročnih finančnih politikah za zagotovitev prihodnosti gospodarstva.
Razprava o skladnosti z dolžniško zavoro se zdi nepomembna v mednarodni primerjavi, saj se druge industrializirane države bistveno več zadolžujejo, da bi se soočile s svojimi gospodarskimi in socialnimi izzivi. Kako se bodo nemške javne finance in finančni sektor odzvali na odločitev zveznega ustavnega sodišča in razpravo o dolžniški zavori, bomo še videli.
Preberite izvorni članek na www.cicero.de