Švica: Ali se mora učiti od Bruslja, da reši gospodarstvo?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Švica se sooča z gospodarskimi izzivi in ​​se lahko uči od EU, da bi ohranila prednosti lokacije in spodbujala inovacije.

Švica: Ali se mora učiti od Bruslja, da reši gospodarstvo?

Švica se sooča s pomembnimi gospodarskimi izzivi, ki jih oblikujejo dogodki v sosednjih državah in vse večja regulacija Evropske unije (EU). Medtem ko je Švica pogosto obravnavana kot vodilna in liberalna v svetovnem gospodarstvu, nedavne analize kažejo, da na nekaterih področjih zaostaja za evropskimi sosedami. Izčrpno 400-stransko poročilo, ki ga je naročila Evropska komisija, poudarja, da Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko na področju najsodobnejših tehnologij. Ta podatek izhaja iz analize, ki kaže tudi na padajočo produktivnost dela in birokratske ovire, ki zavirajo gospodarsko rast. NZZ poroča, da je bruseljska birokracija odgovorna le za del izzivov, s katerimi se soočajo sosednje države.

Pomemben vidik, ki je izpostavljen, je volja do reform v Švici, za katero se zdi, da od devetdesetih let prejšnjega stoletja ni več. Zadnji večji koraki liberalizacije so bili sprejeti predvsem kot odziv na ukrepe EU, pri čemer se postavlja vprašanje, ali bi se lahko Švica kaj naučila od liberalizirane tržne strukture EU. Kritiki poudarjajo, da so nekatere države EU, kot sta Irska in Danska, sposobne doseči gospodarski uspeh kljub nižjim davkom na podjetja in drugim izzivom.

Vpliv digitalne politike EU

Poleg splošnih gospodarskih izzivov se Švica sooča tudi s posebnimi vidiki digitalne politike EU. Analiza Medresorske koordinacijske skupine za digitalno politiko EU (IK-EUDP), objavljena 13. februarja 2025, kaže, da trenutno ni neposrednih tveganj za dostop Švice do notranjega trga. Kljub temu se morajo švicarska podjetja prilagoditi novim predpisom o umetni inteligenci, kibernetski varnosti in upravljanju podatkov. Ti novi predpisi EU, vključno z zakonom o AI ​​Act in Cyber ​​​​Resilience Act, zahtevajo, da podjetja prilagodijo svoje strategije skladnosti.

Še posebej problematično bi lahko bilo pomanjkanje lastne zakonodaje zveznega sveta o AI. Poročilo iz Häerting opozarja, da mora Švica sprejeti proaktivne ukrepe za zagotovitev svoje konkurenčnosti. Treba je razviti lastno digitalno strategijo, ki mora biti usklajena z evropskimi standardi na področju umetne inteligence in upravljanja podatkov.

Priložnosti in izzivi sodelovanja

Ne smemo podcenjevati izzivov, ki jih predstavljajo regulativni pritisk in trgovinske ovire. Nujna postaja prilagoditev nacionalnih predpisov standardom EU, predvsem glede sporazuma o medsebojnem priznavanju ugotavljanja skladnosti. Obenem obstajajo tudi možnosti za sodelovanje z EU, na primer prek sodelovanja v programih digitalnih raziskav in inovacij. To bi Švici omogočilo, da bi imela besedo pri regulativnem razvoju in hkrati okrepila svoj gospodarski položaj.

V tem kontekstu postane jasno, da bi Švica morala priznati ne le svoje pomanjkljivosti, ampak tudi izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje EU. Le tako lahko v prihodnosti preživi globalno konkurenco in ohrani položaj gospodarskega središča v Evropi.