Stahl Gerlafingen: Boj za pomoč in kritika državne intervencije!

Stahl Gerlafingen: Boj za pomoč in kritika državne intervencije!

V Solothurnu je potekala panelna razprava industrijskega združenja Inveso, na kateri so strokovnjaki razpravljali o izzivih ekonomske politike. Med udeleženci so bili vodstveni delavci podjetij, kot so Fraisa, Stahl Gerlafingen, Agathon in Hess. Razprava se je osredotočila predvsem na nove ameriške carine in vladno podporo industriji. Thomas Nägelin, vodja Fraise, je bil kritičen do vladnih paketov pomoči in se je zavzel za ekonomsko liberalne pristope. Poudaril je, da je problematično, ko država posega v gospodarske procese, in pozval k zadržanosti industrijske politike.

Državna svetnica Franziska Roth (SP) je menila, da industrijska politika v osnovi ni negativna. Vaša izjava kaže na potrebo po ciljnem in v prihodnost usmerjenem vplivanju na industrijo, da bi bila usmerjena v prihodnost. Patrick Puddu iz Stahl Gerlafingena je državno pomoč opisal kot začasno olajšavo, vendar so bili povezani številni pogoji. V tem kontekstu je bila izpostavljena tudi potreba po ustvarjanju inovacij in dobrih okvirnih pogojev za industrijo.

Državna pomoč in njeni pogoji

Leta 2024 je parlament odobril "premostitveno pomoč" posebej za štiri proizvajalce jekla in aluminija. Ta ukrep se je zgodil v ozadju, da za podporo doslej ni zaprosilo niti eno podjetje. Eden od razlogov za to so stroge zahteve, ki so vezane na subvencije. Antonio Beltrame, lastnik podjetja Stahl Gerlafingen, je pred tem pozval k podpori zaradi visokih stroškov energije. Kljub tem zahtevam sta zvezni svet in ministrstvo za gospodarstvo zavrnila prošnje za dodatno podporo, vendar sta bila uslišana v parlamentu.

Decembra 2024 je bil končno sprejet paket pomoči, ki predvideva popust pri uporabi električnega omrežja v skupni vrednosti 37 milijonov frankov za leta 2025 do 2028. Zvezni svet je 7. marca 2025 odobril ustrezno uredbo, ki je začela veljati retroaktivno do 1. januarja 2025. Do zdaj pa ni bilo odziva podjetij. Pet tednov po začetku veljavnosti uredbe ni bila vložena nobena vloga za »premostitveno pomoč«.

Skrbi in izzivi

Podjetja menijo, da so številne zahteve omejevalne. To med drugim vključuje prepoved dividend in obveznost oblikovanja načrta za zmanjšanje CO2. To povzroča pomisleke, da bi vprašanje bonusov lahko povzročilo težave v delovnem pravu. Takšna negotovost bi lahko pojasnila, zakaj tudi Stahl Gerlafingen še ni sprejel odločitve o prijavi. V industrijskih krogih se tudi ugotavlja, da bi lahko bili nekateri politiki razočarani, če bi pomoč poiskala le Stahl Gerlafingen, kar bi lahko parlament postavilo v slabo luč.

Tudi Alex Naef, šef Hessa, je izpostavil pomen poklicnega izobraževanja in univerz za dolgoročno konkurenčnost švicarske industrije. Agatonov Michael Merkle je podprl potrebo po izboljšanju odnosov z EU. To je še posebej pomembno, ker Thomas Nägelin vidi okvirni sporazum z EU kot osrednjega pomena za gospodarsko prihodnost Švice.

Razprave o državni pomoči in njenem izvajanju kažejo, da je v panogi trenutno veliko negotovosti. Medtem ko so se nekatera podjetja, kot je Novelis, že odločila, da ne bodo izkoristila podpore, ostaja razvoj v industriji jekla in aluminija vznemirljiv in bi lahko imel daljnosežne posledice za gospodarsko politiko v Švici.

Za dodatne informacije o razpravi v Solothurnu si lahko preberete poročilo časopis Solothurn kot tudi analizo v NZZ prebrati.