Kriza bonitetne ocene v ZDA: kako je nemška industrijska politika na preizkušnji!
Moody's je znižal bonitetno oceno ZDA. Učinki na nemško industrijsko politiko in geopolitični izzivi na prvi pogled.
Kriza bonitetne ocene v ZDA: kako je nemška industrijska politika na preizkušnji!
Znižanje bonitetne ocene ZDA s strani Moody's je povzročilo razburjenje v mednarodnem finančnem svetu. 19. maja 2025 je bila ocena znižana z Aaa na Aa1, kar odraža zaskrbljenost glede naraščajočega državnega dolga in razmerja plačila obresti. Moody's napoveduje primanjkljaj v višini do 9 % bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035. Kot odgovor na to situacijo skuša ameriški finančni minister Scott Bessent vliti zaupanje z opozarjanjem na načrtovano znižanje obrestnih mer na desetletne državne obveznice, s čimer vzbuja upanje na stabilizacijo.
Hkrati se pojavljajo napetosti v trgovinskem sektorju. Walmart pravi, da stroškov novih tarif ne bo prevalil na stranke, medtem ko nekdanji predsednik Donald Trump zahteva, da Walmart sam krije tarife. Ta dogajanja prihajajo v kontekstu trgovinske vojne v ZDA. V Nemčiji na to situacijo gledajo kritično, saj po besedah Sebastiana Dulliena iz IMK trgovinska vojna zmanjšuje rast države za okoli 0,75 odstotne točke.
Geopolitični izzivi za Nemčijo
Nemčija se trenutno sooča z več geopolitičnimi izzivi: trgovinsko vojno ZDA, nezanesljivim trgovinskim partnerjem v Rusiji in strateško ofenzivo Kitajske s programom »Made in China 2025«. Kitajska je zvišala carine na plastiko iz EU in ZDA, kar predstavlja dodaten pritisk na nemška podjetja.
Dalia Marin poudarja, da so neposredne tuje naložbe bistvenega pomena za prenos tehnologije v Nemčiji, da lahko preživijo v tem zahtevnem okolju. Yasmin Fahimi, predstavnik DGB, opozarja, da se bistvenim vrednotam ne smemo odpovedati, in poziva k reformi dolžniške zavore ter prilagoditvi davkov na dediščino in premoženje.
Prihodnost industrije EU
Julia Eder iz dunajske delavske zbornice podpira krepitev EU in priporoča, naj se Unija uči iz kitajskega modela ter se razvija na področju tehnologije in inovacij. Evropska investicijska banka namerava do leta 2027 vložiti okoli 70 milijard evrov v razvoj umetne inteligence in proizvodnje polprevodnikov, da bi povečala konkurenčnost EU.
V tem kontekstu Guntram Wolff s Svobodne univerze v Bruslju opozarja, da mora EU dohiteti zaostanek v orožarski industriji, saj je rusko vojno gospodarstvo aktivno. Dullien kritizira tudi klasifikacijo izdatkov za obrambo kot naložbe in poziva k bolj trajnostni uporabi sredstev v drugih sektorjih v vzponu. Izzivi so kompleksni in zahtevajo hitro ukrepanje političnih in gospodarskih akterjev.
Dogajanja na področjih industrijske politike, trgovinske vojne in geopolitičnih strategij bodo v prihodnjih letih pomembno vplivala na gospodarsko okolje. Podjetja in vlade morajo razviti inovativne rešitve za soočanje z izzivi globalizacije in geopolitičnih napetosti.
Dodatne podrobnosti in informacije o trenutnem razvoju so na voljo v poročilih Fantovski svet in od Econstor.