Ameriški dolar pod pritiskom: kaj to pomeni za svetovno gospodarstvo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Gospodarska politika ZDA pod Trumpom vpliva na dolar in svetovni denarni sistem. Kakšne so posledice?

Ameriški dolar pod pritiskom: kaj to pomeni za svetovno gospodarstvo!

Svetovno gospodarstvo se sooča z globokimi spremembami, saj je ameriški dolar, ki je že dolgo priznan kot prevladujoča rezervna valuta, pod pritiskom. Glede na nedavno poročilo avtorja Merkur Dolar je v zadnjih 12 mesecih izgubil skoraj 10 % svoje vrednosti in trenutno znaša 1,17 USD za en evro. Ta razvoj v veliki meri oblikuje gospodarska politika pod Donaldom Trumpom, za katero sta značilna tarifni kaos in naraščajoč državni dolg.

Ameriški dolg zdaj znaša 36,6 bilijona dolarjev in bi se lahko do leta 2034 povečal še za 3 bilijone dolarjev. Šibak dolar bi lahko spodbudil izvoz, saj bodo ameriški izdelki v tujini postali cenejši, a bi hkrati podražil uvoz in ogrozil konkurenčnost ameriških podjetij. ZDF poroča, da vlagatelji zaradi negotovosti vse bolj vlagajo v zlato, kar je že povzročilo dvig cen plemenite kovine.

Globalni vpliv dolarskih razmer

Geopolitične krize in protekcionistične gospodarske politike ameriške vlade niso le oslabile dolarja, ampak so tudi ogrozile obete za stabilizacijo. Christine Lagarde je pozvala k večji vlogi evra v mednarodnem denarnem sistemu. To bi lahko preprečilo morebiten upad vpliva dolarja. Šef kitajske centralne banke zagovarja tudi multipolarni valutni sistem z renminbijem, kar postavlja pod vprašaj tudi položaj dolarja.

Padec vrednosti dolarja ima neposredne posledice tudi na svetovno trgovino. Tako so počitnice v ZDA za evropske turiste cenejše, saj za svoj denar dobijo več dolarjev. Hkrati se spletnim kupcem iz različnih držav ameriški izdelki zdijo privlačni zaradi šibkega dolarja. Vendar je treba upoštevati tudi visoke carine in stroške pošiljanja.

Gospodarski izzivi in ​​perspektive

Izziv, ki ga predstavlja Trumpova trgovinska in carinska politika, je opazen predvsem pri manjših nemških izvoznih podjetjih. Naraščajoči uvozni stroški zaradi šibkega dolarja bi lahko vplivali na konkurenčnost nemškega blaga na ameriškem trgu, hkrati pa bi lahko cenejši ameriški uvoz zajezil inflacijo v Evropi.

Državni dolg ZDA bi lahko do leta 2034 narasel na vsaj 130 % BDP. To zahteva izdajo državnih obveznic z visokimi obrestnimi merami za financiranje novega dolga. V okolju, kjer se konkurenčni pogoji hitro spreminjajo, lahko poseben položaj dolarja kot prevladujoče valute v bližnji prihodnosti zbledi, kar bo alternativnim valutam omogočilo pridobitev vpliva.

Na splošno se kažejo znaki potencialne destabilizacije svetovnega monetarnega sistema, v katerem ima dolar trenutno še vedno prevladujočo vlogo. Prihodnost ostaja negotova, saj se svetovni trgi odzivajo na vpliv teh globokih gospodarskih pretresov.