Katera gospodarska pot je prava? Zakaj ekonomist Moritz Schularick svari pred preveč preprostim črno-belim razmišljanjem.
Po poročilu www.tagesschau.de ekonomist in vodja Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo Moritz Schularick svari pred zanemarjanjem socialne kohezije, ko se izvajajo potrebne spremembe. Poudarja pomen diferenciranega pogleda in upoštevanja političnih in družbenih učinkov državnih odločitev. Schularick meni, da je oblikovanje cen CO2 najboljši pristop, zlasti kar zadeva zaščito podnebja in prihranke CO2, vendar opozarja na možen politični odpor. Govori tudi o možnosti spodbujanja zelene energije, a poudarja, da je to bolj neučinkovit način. Schularick poudarja, da je treba upoštevati in preprečiti morebitne vplive na socialno prikrajšane. on...

Katera gospodarska pot je prava? Zakaj ekonomist Moritz Schularick svari pred preveč preprostim črno-belim razmišljanjem.
Po poročilu www.tagesschau.de ekonomist in vodja Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo Moritz Schularick svari pred zanemarjanjem socialne kohezije, ko se izvajajo potrebne spremembe. Poudarja pomen diferenciranega pogleda in upoštevanja političnih in družbenih učinkov državnih odločitev. Schularick meni, da je oblikovanje cen CO2 najboljši pristop, zlasti kar zadeva zaščito podnebja in prihranke CO2, vendar opozarja na možen politični odpor. Govori tudi o možnosti spodbujanja zelene energije, a poudarja, da je to bolj neučinkovit način. Schularick poudarja, da je treba upoštevati in preprečiti morebitne vplive na socialno prikrajšane. Kritizira tudi idejo o "subvencijski zalivalki" in poudarja, da lahko obstajajo ekonomski argumenti za podporo inovativnim podjetjem v ključnih sektorjih.
Schularick govori tudi o izzivih, ki jih prinaša vračanje k nacionalnim ali evropskim interesom v globaliziranem svetovnem gospodarstvu. Opozarja na s tem povezane stroške in ugotavlja, da zahodne demokracije po desetletjih globalizacije niso v dobri kondiciji. Poudarja, da je treba upravljati transformacijske procese na področjih, kot so podnebje, energija, globalizacija in digitalizacija, ter postavlja vprašanje o »opreme«, ki je za to potrebna.
Glede Kitajske Schularick svari pred precenjevanjem vpliva države na evropsko in nemško gospodarstvo. Poudarja pomen samozavestne opredelitve zunanje in varnostnopolitičnih prioritet ter svari pred preveliko odvisnostjo.
Schularick prav tako kritizira politične nasvete, ki temeljijo na veri, in poudarja potrebo po kombinaciji vladnih ukrepov in tržnih mehanizmov. Potencialno vlogo države vidi pri načrtovanju omrežij kot del podnebne transformacije, a poudarja, da se je zmogljivost države v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšala.
Če povzamemo, Schularick poudarja kompleksnost ekonomskih vprašanj in potrebo po diferenciranem pristopu. Poziva k upoštevanju političnih in družbenih vplivov ter združevanju državnih ukrepov in mehanizmov tržnega gospodarstva. Opozarja na morebiten politični odpor in poudarja pomen tehtnega premisleka različnih poti.
Vir: www.tagesschau.de
Preberite izvorni članek na www.tagesschau.de