Kako razlika v dohodku med vzhodom in zahodom vpliva na Mecklenburg-Predpomorjansko - finančni strokovnjak analizira neenakost in ekonomsko perspektivo.

Kako razlika v dohodku med vzhodom in zahodom vpliva na Mecklenburg-Predpomorjansko - finančni strokovnjak analizira neenakost in ekonomsko perspektivo.

Glede na poročilo avtorja www.sueddeutsche.de,

Opozicijske stranke v Mecklenburg-Predpomorjanskem se različno odzivajo na vztrajno razliko v prihodkih med Vzhodom in Zahodom. Zeleni pozivajo k pospešenemu širjenju proizvodnje zelene električne energije, medtem ko FDP kritizira neuspešno gospodarsko politiko državne vlade. Po raziskavi platforme za primerjanje delodajalcev Kununu je povprečni letni bruto dohodek zaposlenih v Mecklenburg-Predpomorjanskem leta 2023 znašal okoli 39.600 evrov, kar je skoraj 10.000 evrov oziroma 20 odstotkov manj od državnega povprečja.

V Mecklenburg-Predpomorjanskem je industrijska gostota nizka, za pogosto majhna podjetja na severovzhodu pa ne veljajo kolektivne pogodbe, ki veljajo za glavne razloge za razlike v plačah. Najvišji letni dohodek so dosegli zaposleni v Hessnu s povprečno nekaj manj kot 54.000 evri.

Te razlike v dohodku imajo lahko dolgoročne učinke na trg dela in finančni sektor. Nizki povprečni dohodki v Mecklenburg-Predpomorjanskem bi lahko povzročili selitev kvalificiranih strokovnjakov v druge zvezne dežele, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost regije. To bi lahko zmanjšalo privlačnost države kot potencialne poslovne lokacije in odvrnilo potencialne vlagatelje.

Hkrati bi lahko nizka industrijska gostota in kolektivna pogajanja povzročila manj stabilno gospodarsko strukturo, kar bi lahko zmanjšalo možnosti za regionalno rast in povečalo odvisnost od vladnih podpornih ukrepov.

Da bi se zoperstavili tem izzivom, je potrebna usmerjena gospodarska politika, katere cilj je povečati industrijsko gostoto, okrepiti kolektivne pogodbe in ustvariti spodbude za ustanavljanje industrijskih podjetij. Poleg tega je treba vlagati v izobraževanje, infrastrukturo in digitalizacijo, da bi okrepili dolgoročno konkurenčnost in potencial rasti države.