Premalo ljudi se zaveda, da so empirični rezultati v razpravah o ekonomski politiki pogosto le približki realnosti.
V svojem prispevku bi rad spregovoril o pomenu empiričnih rezultatov v razpravah o ekonomski politiki. Pogosto se na te rezultate gleda kot na "zlato valuto" in na videz natančne rezultate obravnavajo kot dejstva. Vendar mnogi od teh rezultatov temeljijo na predpostavkah in modelih in so v najboljšem primeru približki realnosti. Gospodarstvo danes verjetno ne trpi zaradi premajhnih številk, ampak zaradi preveč številk in statistik. Primer, kako je mogoče izmeriti enakost, je Ginijev koeficient, ki meri porazdelitev dohodka. Ta niha med 0 in 1 in kaže, ali je dohodek porazdeljen popolnoma enakomerno ali popolnoma neenakomerno. Vendar pa Ginijev koeficient ...

Premalo ljudi se zaveda, da so empirični rezultati v razpravah o ekonomski politiki pogosto le približki realnosti.
V svojem prispevku bi rad spregovoril o pomenu empiričnih rezultatov v razpravah o ekonomski politiki. Pogosto se na te rezultate gleda kot na "zlato valuto" in na videz natančne rezultate obravnavajo kot dejstva. Vendar mnogi od teh rezultatov temeljijo na predpostavkah in modelih in so v najboljšem primeru približki realnosti. Gospodarstvo danes verjetno ne trpi zaradi premajhnih številk, ampak zaradi preveč številk in statistik.
Primer, kako je mogoče izmeriti enakost, je Ginijev koeficient, ki meri porazdelitev dohodka. Ta niha med 0 in 1 in kaže, ali je dohodek porazdeljen popolnoma enakomerno ali popolnoma neenakomerno. Vendar je Ginijev koeficient konstrukt s slabostmi in obstajajo različne ideje o enakosti.
Pomembno se je zavedati, da je veliko pomembnih vrednot, kot so sreča, svoboda ali varnost, težko kvantificirati zaradi njihove kompleksnosti. Poleg tega povprečja pogosto povedo malo o dejanskem dosegu in nakazujejo stopnjo natančnosti, ki je ni. Na uvrstitve je treba gledati previdno, zlasti če so vrzeli majhne.
Finančni trgi in gospodarska politika so razvili preveč zaupanja v modele in številke. Bolje bi bilo imeti »približno prav«, kot pa se popolnoma motiti. Upoštevati je treba izrek Johna Maynarda Keynesa »približno pravilno kot povsem narobe«, da se ne ujamemo v past in verjamemo v številke.
Vpliv teh ugotovitev na trg in finančno industrijo je raznolik. Pretirana osredotočenost na številke in statistiko lahko privede do napačne ocene stanja. Podjetja in vlagatelji se morajo zavedati, da so ti podatki le približki realnosti in so lahko predmet negotovosti. Pomembno je, da se kritično sprašujemo o modelih in številkah ter zavzamemo celostno perspektivo.
Glede na poročilo www.nzz.ch je treba prepoznati prednosti in slabosti kvantitativnih podatkov v ekonomiji. Čeprav so številke in statistika pomembna orodja za odločanje, je treba nanje gledati previdno in ponižno. Preveč osredotočenosti na te podatke lahko povzroči izgubo širše slike in ima dolgoročne negativne učinke. Zato odločevalci v finančni panogi ne bi smeli ocenjevati izključno na kvantitativnih podatkih, ampak bi morali upoštevati tudi kvalitativne vidike.
Vir: https://www.nzz.ch/meinung/kommentare/die-oekonomie-als-forschung-leidet-unter-zu-vielen-zahlen-ld.1391358
Preberite izvorni članek na www.nzz.ch