Bundesbank poziva k korenitim spremembam: Merz pod pritiskom!

Bundesbank poziva k korenitim spremembam: Merz pod pritiskom!

12. maja 2025 je predsednik Bundesbank Joachim Nagel izrazil jasne zahteve do zvezne vlade pod kanclerjem Friedrichom Merzom (CDU) glede potrebnega preoblikovanja gospodarske politike. Nagel je v izjavi poudaril, da je ključno premagati ovire, ki zavirajo gospodarsko rast v Nemčiji.

Posebej pomembni so ukrepi za izboljšanje infrastrukture, širitev delovne sile, digitalizacijo in pospešitev javnih storitev. Poleg tega je Nagel pozval k zmanjšanju birokracije in krepitvi obrambne sposobnosti države. V tem kontekstu je pohvalil oblikovanje posebnega sklada v višini 500 milijard evrov za širitev infrastrukture, za katerega sta se 4. marca 2025 med koalicijskimi raziskovanji odločili Unija in SPD.

Podrobnosti o posebnem skladu

Posebni sklad naj bi bil ustanovljen za obdobje desetih let, državam in občinam pa bo namenjenih 100 milijard evrov. Dobijo tudi razširjene možnosti za najem lastnega kredita. V zvezi z izdatki za obrambo se išče izjema, ki bi omogočila, da bi bila poraba nad enim odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP) izvzeta iz omejitev dolga iz temeljnega zakona.

Odločitev o reformi meje dolga pa odlaga razpravo o financiranju civilne in vojaške porabe. Nagel je poudaril izjemnost teh ukrepov in opozoril, da je treba na dodatno zadolžitev gledati kot na edinstveno priložnost. Zvezni revizijski urad pa je kritiziral nezadostno protifinanciranje zvezne porabe in izpostavil visoko neto zadolževanje zvezne vlade, ki je leta 2024 preseglo zahteve zveznega ustavnega sodišča.

Fiskalna odgovornost in delež dolga

Nemčija ima trenutno delež dolga 63,6 % BDP, javni primanjkljaj v območju evra pa znaša 3,6 %. Fiskalna pravila EU od držav članic zahtevajo zmanjšanje dolga s štiriletnimi načrti za zmanjšanje dolga. Predvsem države z dolgom med 60 % in 90 % BDP morajo to zmanjšati za 0,5 odstotne točke letno.

Nagel je pojasnil, da vseh težav ni mogoče rešiti z dodatno porabo, in pozval k zmanjšanju deleža dolga po prilagoditvenem obdobju. Ob tem ostaja obveznost izpolnjevanja evropskih fiskalnih pravil nespremenjena. Razprava o financiranju z davki in s tem povezanimi finančnimi obremenitvami državljanov kaže, da dogovor o koalicijskih raziskavah ne rešuje vseh temeljnih problemov države.

Nemčija ima tudi druge najvišje davke od dohodkov pravnih oseb v EU, kar dodatno otežuje gospodarske razmere. Dodelitev 100 milijard evrov državam in občinam odpira dodatna vprašanja o razdelitvi pristojnosti in izpostavlja izzive, s katerimi se sooča vlada.

Glede na evropske pobude za usklajevanje obrambnih naročil in z njimi povezanih reform je jasno, da se smer prihodnosti nemškega gospodarstva in obrambne politike trenutno odločno določa.

Za več informacij spremljajte poročanje TradingView in Gospodarska služba napoten.