Trumpova tarifna strategija: Več prihodkov, a manj rasti za ZDA!

Trumpova tarifna strategija: Več prihodkov, a manj rasti za ZDA!

Ameriško gospodarstvo je pod pritiskom, k temu pa veliko prispeva politika predsednika Donalda Trumpa. Njena tarifna politika kratkoročno ustvarja dodatne prihodke, dolgoročno pa negativno vpliva na gospodarsko rast. Zvišanje uvoznih carin ne vodi le v višji primanjkljaj v državnem proračunu, temveč tudi v višje potrošniške cene, kar skrbi številne ekonomiste. Po analizi inštituta Ifo strategija rebalansa proračuna s carinami ni vzdržna. Predsednik Ifo Clemens Fuest poudarja, da bodo negativni učinki na rast in rast cen prevladali nad pričakovanimi davčnimi prihodki, kar postavlja pod vprašaj fiskalne uspehe.

Petersonov inštitut za mednarodno ekonomijo poudarja te pomisleke v nedavni študiji. To kaže, da uvozna tarifa v višini 10 odstotkov vodi do višjih prihodkov od carin, vendar tudi zmanjšuje prihodke iz drugih davčnih virov, zlasti dohodnine. Pričakuje se neto dodatni prihodek v višini približno 160 milijard dolarjev na leto. Kljub temu bi lahko bruto domači proizvod (BDP) padel za 0,46 USD za vsak dolar dodatnih davčnih prihodkov. Z 20-odstotnimi carinami bi padec znašal kar 1,80 dolarja na dolar. To dinamiko dodatno poslabšujejo naraščajoče obrestne mere ameriških državnih obveznic, ki dodatno pritiskajo na proračunsko stanje.

Naraščajoče obrestne mere in državni dolg

Zvišanje obrestnih mer za 0,5 odstotne točke bi lahko na primer pomenilo dodatno obrestno breme za državni proračun v višini okoli 150 milijard dolarjev na leto. V tem kontekstu je zelo pomemben tudi državni dolg ZDA, ki znaša skoraj 37 trilijonov dolarjev in je najvišji na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada bi lahko delež dolga do konca leta 2025 narasel celo na 124,1 odstotka. Za primerjavo, Nemčija je pri 62,1 odstotka. Zanašanje ZDA na nizke obrestne mere za financiranje tega dolga je stalen izziv.

Ozadje trenutne situacije so zgodovinski pretresi ameriških državnih obveznic in padajoči delniški trgi, zaradi česar je bil premik v Trumpovi trgovinski politiki nujen. Možni razlogi za to spremembo vključujejo pritisk poslovnih voditeljev, kot je Elon Musk, in priznanje tveganja njegove prejšnje carinske politike. V zadnjih tednih so se donosi 10-letnih ameriških državnih obveznic dvignili na 4,5 odstotka, medtem ko so se donosi 30-letnih obveznic dvignili s 4,3 na 5,0 odstotka. Ti višji donosi obveznic ne samo, da dražijo zadolževanje za ameriško vlado, ampak lahko tudi škodujejo dolgoročnemu zaupanju vlagateljev in upnikov v ameriško gospodarstvo.

Negotovost med vlagatelji

Negotova trgovinska politika bi lahko prisilila podjetja, da zadržijo naložbe, kar bi povečalo gospodarske ovire. Ključno vlogo bi lahko odigrala tudi Kitajska, ki je druga največja upnica ZDA s 760,8 milijarde dolarjev državnih obveznic. Prodaja državnih obveznic s strani Kitajske ali hedge skladov bi lahko dodatno destabilizirala razmere na trgu. Zaupanje v ameriško gospodarstvo je ogroženo, saj si vlada prizadeva začrtati stabilno smer.

Na splošno kaže, da lahko Trumpova tarifna politika ustvari kratkoročne prihodke, vendar ni mogoče prezreti dolgoročnih negativnih posledic za gospodarstvo. Izzivi, zlasti v zvezi z državnim dolgom in obrestnimi merami, zahtevajo drastično ponovno oceno trenutne politike. Celoten gospodarski sistem bi lahko bil še dodatno oslabljen, če učinkovitih rešitev ne bi našli čim prej.

Za več informacij o vplivu Trumpove trgovinske politike na ameriško gospodarstvo preberite Sporočilo za javnost in dnevne novice.