Bolni za delo: občutek dolžnosti žene milijone zaposlenih!

Bolni za delo: občutek dolžnosti žene milijone zaposlenih!

V Nemčiji ni redkost, da zaposleni kljub zdravstvenim težavam pridejo na delo. Glede na nedavno raziskavo, ki jo je izvedel inštitut za tržne raziskave Bilendi v imenu skupine Königsteiner, je več kot polovica (55 odstotkov) anketiranih izjavila, da občasno hodijo v službo, ko so bolni. Tretjina sodelujočih (33 odstotkov) celo poroča, da pogosto prihajajo v službo slabega zdravja. Ti rezultati poudarjajo pogost pojav, znan kot prezentizem.

Raziskava, ki je potekala aprila 2025 med več kot 1000 zaposlenimi, kaže, da je občutek dolžnosti glavni razlog za takšno obnašanje. 65 odstotkov anketiranih se čuti dolžne kljub bolezni opraviti svoje naloge, 64 odstotkov pa jih kaže občutek odgovornosti do sodelavcev. Pritisk delodajalcev ima le manjšo vlogo, saj jih le 8 odstotkov pravi, da čutijo pritisk s strani vodje. K pripravljenosti za delo v primeru bolezni prispevajo tudi strahovi pred negativnimi posledicami v karieri (12 odstotkov) in pred izgubo službe (13 odstotkov).

Vzroki in posledice prezentizma

Prezentizem opisuje izgubo produktivnosti med zaposlenimi, ki so prisotni kljub zdravstvenim omejitvam. Takšen odnos lahko negativno vpliva na zdravje zaposlenih in povzroča visoke stroške podjetjem. Zdravstvene težave, ki lahko vodijo v prezentizem, segajo od sezonskih alergij in blagih glavobolov do resnih bolezni, kot sta prehlad in gripa. Rezultati raziskave INQA kažejo, da sta večja osredotočenost na rezultate in strah pred razočaranostjo sodelavcev pogosto razlog za to težavo. Izkazalo se je tudi, da zaposleni pogosto posnemajo zdravstveno vedenje svojih vodij, kar lahko pojav še poslabša.

Stroški prezentizma so precejšnji. Lahko so enaki ali celo višji od stroškov zaradi bolniške odsotnosti. Poleg tega lahko ta praksa pozneje povzroči resnejše zdravstvene težave in povečan absentizem. Zaposleni, ki pridejo na delo bolni, prav tako ogrožajo svoje kolege zaradi okužbe in imajo lahko še naprej slabo koncentracijo, kar ogroža varnost na delovnem mestu.

Zahtevani ukrepi in priporočila

Za boj proti negativnim učinkom prezentizma je priporočljivo opraviti sprotno analizo zdravstvenih težav v podjetju. To analizo je mogoče izvesti z anonimiziranimi anketami, njen cilj pa je zabeležiti obseg prisotnosti in odsotnosti. Rezultati zagotavljajo pomembne informacije za ciljno usmerjene posege in pomagajo oceniti donosnost naložbe (ROI). Poročila o ROI pri obvladovanju prezentizma in absentizma kažejo višine med 1:1 in 1:21, čeprav je mogoče realno domnevati ROI 1:4.

Problem prezentizma se povečuje predvsem v majhnih podjetjih, kjer pogosto ni nadomestnih predpisov. Priporočila vključujejo jasne smernice in odprto komunikacijo pri obravnavanju primerov bolezni. Obravnavanje prezentizma v anketah zaposlenih je tudi koristna strategija za razvoj ustreznih ukrepov.

Raziskava in z njo povezane ugotovitve jasno kažejo, da je za zmanjšanje vpliva prezentizma pomembno prilagoditi kulturni in strukturni okvir sveta dela. [ksta.de] in [haufe.de] poudarjata vedno večji pomen zdravega delovnega okolja in potrebo po resnem jemanju zdravja zaposlenih.